Na gričevnati planoti, skoraj tik ob ležišču temeljev najstarejše starokrščanske bazilike v Sloveniji, stoji podružna cerkev sv. Martina. Je romanska cerkev, narejena že pred letom 1200. Za to dokazuje stari odkriti pečat škofa Popona v stranskem oltarju in velja za najstarejši odkriti pečat v Sloveniji. Cerkev je zidana v več etapah. Najstarejša je ladja, ki je bila zgrajena iz zidnega materiala nekdanje rimske utrdbe, kakor tudi iz nekdanjih nagrobnih rimskih spomenikov in votivnih kamnov. Cerkev stoji nad ruševinami nekdanje ville rustike. Za to dejstvo pričajo odkriti ostanki vodovodne napeljave in centralnega ogrevanja ter izkopi grobov, ki naletijo na obokane velbe. Pri obnovi cerkve, je bil tako odkrit nagrobni spomenik rimskega vojaka in volovska glava upodobljena kamnu. V 17. stoletju je cerkev, namesto starega prezbiterija, dobila sedanji prezbiterij, ki pa je v sorazmerju z ladjo nesorazmerno širok in potlačen. Leta 1900 pa je leseni zvonik nadomestil zidan, ki pa je premasiven in tako ni pravega razmerja. V cerkvi sta dva oltarja; glavni oltar je posvečen sv. Martinu, stranski pa Materi božji, Kraljici nebes in zemlje. Žal pa je tatinska roka vlomila v to starodavno cerkev in s stranskega oltarja odnesla štiri kipe. Podružna cerkev sv. Martina obkroža pokopališče, kjer počivajo naši farani iz vasi Vel. Malenc, Mrzlave vasi, Globočic, Kraške vasi, Čedma in Kamenc ter Stankovega. Zadnja leta pa so na tem pokopališču našli svoj zadnji dom tudi pokojni iz Kraške vasi in Skopic in tako pogrebna cerkev povezuje čateške in cerkljanske farane. Glavni praznik obhaja cerkev na martinovo nedeljo, sv. Martin goduje 11. novembra.
Božja beseda
