Župnijska cerkev sv. Jurija
Župnija Čatež ob Savi se razprostira v bližini sotočja Krke in Save po prijaznih gozdnih pobočij Gorjancev. Širna polja in travniki v plodni ravnini, obilica rib v Krki in Savi, so od nekdaj mikali človeka, da se je naselil v teh krajih. V naših krajih so živeli Iliri in Kelti in na Vel. Malencah je bilo odkrito ilirsko grobišče. V halštatski dobi, (okoli 500 let pred Kristusom), so se ljudje naselili v okolici današnjega sv. Vida. Rimljani so prišli v naše kraje okoli 30 let pred Kristusom in v naših krajih so postavili vojaški postojanki na Vel. Malencah in Čatežu. Njihova naloga je bila varovanje trgovske ceste in mesta Neviodunuma. Slovani so prišli v te kraje po letu 568. Koroški vojvoda Ulrik je novoustanovljenemu kostanjeviškemu samostanu, leta 1234, podaril zemljo ob spodnjem delu Krke. V pisnih virih se vas Čatež prvič omenja leta 1265. Cistercijanski menihi so se naselili v Cerini, ki se je tedaj imenovala Straža. Samostan Cerina je po vsej verjetnosti priklical v življenje župnijo Čatež ob Savi, ki je nastala iz Križevske župnije. Prvi stalni duhovnik Konrad se omenja že leta 1302 in iz Cerine so cistercijani opravljali župnijo od leta 1400 do leta 1640. Župnijo Čatež omenja v svoji knjigi Slava vojvodine kranjske tudi Valvazor leta 1610. V knjigi našteje poleg župnijske cerkve še podružne cerkve sv. Vida na Straži, sv. Martina na Malencah, sv. Petra na Stankovem. Cerkev Sv. Duha v Mrzlavi vasi ne omenja. Župnija Čatež ob Savi je najprej spadala pod oglejski patriarhat in od leta 1787 pod ljubljansko škofijo. Čateška župnija je tudi mati Veliko dolinske župnije. Leta 1787 se je namreč njen vzhodni delo osamosvojil. Danes pripadajo župniji Čatež ob Savi vasi: Podgračeno, Prilipe, Dvorce, Cerina, Dobeno, Žejno, Sobenja vas, Mrzlava vas, Globočice, Kraška vas, Čedem, Kamence in Vel. Malence, ter Mali Cirnik, ki pa ni več naseljen. Vas Čatež je imela tudi svojo kovnico denarja v 13. stoletju.
Župnijo Čatež ob Savi lahko preštejemo med pražupnije. Prvi začetki župnije sežejo v 12. stoletje, kjer je bila postavljena lesena cerkvica in služila svojemu namenu. Pozneje je bila posvečena sv. Juriju. Češčenje sv. Jurija so v naše kraje prinesli križarji. Sv. Jurij je namreč bil zelo češčen svetnik v Sveti deželi. Zidano cerkev so zgradili na poplavnem področju na vzhodni strani vasi Čatež, v bližini sedanje Lesove gostilne. V takratnem časopisu Zgodnja Danica je zapisano, da je moral duhovnik na Čatežu, v času poplave maševati na pručki. Župljani so se zato odločili, da novo cerkev postavijo na kraju, kjer bo za vedno zavarovana pred poplavami. Odbrali so najvišji plato, polovico njiv Komočarjevih in polovico Potokarjevih. Zidati so jo začeli leta 1831. Arhitekt ni znan. Zidavo cerkve je vodil takratni župnik Anton Križnar s pomočjo mokriške graščine. Posvetil jo je takratni ljubljanski škof, Alojzij Wolf, 1. septembra 1833 leta. Največja dragocenost v cerkvi je iz kamna izklesan krstni kamen, ki ima letnico 1610 in slika Žalostne Matere Božje, ki jo je naslikal francoski slikar Menzinger. Glavni oltar je neoromanski in je bil v cerkev postavljen leta 1887. V njem je kip sv. Jurija, ob strani pa sta še apostola sv. Peter in sv. Pavel. Vas je dobila ime po čatežu, zlobnemu duhu, ki je bival ob sotočju rek Krke in Save ter na pobočju današnje Šentviške gore. Kakor je nekoč sv. Jurij premagal zmaja-hudiča, tako se naj sv. Jurij tudi danes bori proti hudemu duhu čatežu. Leta 1917 je potres cerkev zelo poškodoval. Porušen je bil zvonik in uničene so bile orgle in freske. Leta 1990 je cerkev dobila nove orgle in leta 2000 tudi nov razširjeni kor. Glavni praznik obhaja župnija na jurjevsko nedeljo in prvo nedeljo v septembru (angelsko), ko je bila cerkev l. 1833 tudi posvečena.
Božja beseda
