OZNANILA NA 33. NEDELJO MED LETOM, 16. NOVEMBER 2025

NE PUSTITE SE ZAVESTI – OSTANITE STANOVITNI

Današnji evangeljski odlomek vsebuje prvi del Jezusovega govora o poslednjih časih. Jezus ga je izrekel med tem, ko je bil pred jeruzalemskim templjem in je izhajal iz izrazov občudovanja ljudstva glede lepote svetišča in njegove okrasitve. Lahko si predstavljamo učinek besed na Jezusove učence! Toda on ne želi žaliti templja, ampak njim in tudi nam danes dati razumeti, da človeške zgradbe, četudi najbolj svete, minejo in zato ne smemo vanje polagati naše gotovosti. Za koliko domnevnih gotovosti v našem življenju smo mislili, da so dokončne, a so se potem pokazale kot minljive! Po drugi strani pa, za koliko problemov se nam je zdelo, da nimajo izhoda, a smo jih le prerasli!

Jezus ve, da je vedno kdo, ki izkorišča človekovo potrebo po gotovosti. In doda, naj se ne pustimo prestrašiti in zmesti ob vojnah, revolucijah in naravnih nesrečah, saj tudi to je del resničnosti tega sveta. Zgodovina Cerkve je polna primerov ljudi, ki so z vedrino pretrpeli strašne muke in trpljenje, saj so se zavedali, da smo trdno v Božjih rokah. On je zvest in skrben Oče, ki nikoli ne zapusti svojih otrok. Bog nas nikoli ne zapusti! To gotovost nosimo v srcu.

Ostati trdni v Gospodu, hoditi v upanju, delati za izgradnjo boljšega sveta, navkljub težavam in žalostnim dogodkom, ki zaznamujejo tako osebno kot družbeno upanje, je to, kar resnično velja, in to je krščanska skupnost poklicana početi, da bi šla naproti »Gospodovemu dnevu«.

Bog je tisti, ki vodi našo zgodovino in ki pozna poslednji cilj stvari in dogodkov. Pod Gospodovim usmiljenim pogledom se odvija zgodovina s svojim negotovim tokom ter s svojim prepletanjem dobrega in zla. Toda vse to, kar se zgodi, je ohranjeno v njem. Naše življenje se ne more izgubiti, saj je v njegovih rokah.

SVETE MAŠE: 16. NOVEMBER 2025
 

• Ponedeljek: Župnijski dom ob 18,00 za Franca in Frančiško Baškovč iz Sobenje vasi
• Torek: Župnijski dom ob 18,00 za Ivana Škofljanca
• Sreda: Sestre ob 18,00 za Franca Vegelj
• Četrtek: Župnijski dom ob 18,00 za Štefana Božičnika
• Petek: Sestre ob 18,00 za Ivanko in Andreja Komočar
• Sobota: Župnijski dom ob 17,00 za Milko in Franca Beribaka, Jožico Knitel in sorodnike
• Nedelja: Ob 8,00 za farane, ob 10,00 za Ano Skendrovič in družino

ČAS, KO BO NASTOPIL KONEC SVETA

Čas, ko bo nastopil konec sveta, je skrivnost. Za vsakega od nas pa bo konec prišel s smrtjo. Nanjo se moramo pripraviti. Ob današnjem evangeljskem odlomku vidim povabilo k razmisleku o dveh stvareh.

Ob prvi se mi poraja vprašanje, kako se Jezus pripravlja na svoj odhod. Ni si delal utvar, da bo množica ostala z njim. Še manj si je delal utvare, da bo prepričal bogataše in samozadostne farizeje. Vnaprej je videl, da od lepega videza kakor od templja ne ostane kamen na kamnu. Ostane le tisto, kar ima globoke, preizkušene vezi. Vezi globoke pripadnosti, ki pa se ne gradijo na gostijah, ne na ritualih templja, ampak na preizkušnjah življenja. Jezus Cerkev postavi na temeljih grešnikov, ljudi, ki so iskali življenje.

Prvo vprašanje zame je torej, na kakšen način se približujemo Jezusu? Ali smo v njegovi družbi zaradi privilegijev, tradicije, kroga prijateljev itd., ali pa mu sledimo, ker doživljamo odrešenje, ker nam prinaša življenje, ki ga iščemo, svobodo, ki je v vsem drugem na tem svetu ne najdemo. Le če je moje iskanje Jezusa resnično iskreno in ga srečujem kot tisti, ki potrebuje odrešenje, bo moj odnos z njim prestopil prag večnosti. Ne bo se zamajal, ko ga bodo zadele preizkušnje.

Druga misel, ki pa se mi prebuja, sloni na trditvi, ki me zbode v oči. Jezus pravi: »Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena ...« Mogoče ta misel daje temeljni okvir dogajanja, ki ga podkrepi z zadnjim stavkom: »S stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje.«

Eno je torej vprašanje, kako se približujemo Jezusu in zakaj se zbiramo ob njem. Drugo pa je vprašanje, kakšne odnose gradimo okoli sebe. Zakaj bi nas morali vsi sovražiti? Odgovor je pravzaprav jasen: Zaradi resnice, od katere ne odstopimo, ker vztrajamo pri jasnih načelih, ker smo s svojim življenjem kamen spotike. To je bil Jezus. Pa smo kristjani takšni?