Župnija Čatež ob Savi

Ponedeljek: Čatež ob 19,00 za Roziko &Scaron;neberger
Torek: Čatež ob 18,00 za Marijo Vončna, 7.&nbsp;dan
Sreda: Čatež ob 19,00 za Marijo Budič, 7.&nbsp;dan
Četrtek: Čatež ob 19,00 za Faniko Ba&scaron;kovč
Petek: Sestre ob 18,00 za Jožeta Jalovca
Sobota: Čatež ob 18,00 za Vinka &Scaron;kofljanca
Nedelja: ob 8,00 za farane, ob 10,00 za Ivana in star&scaron;e Kovačič

OZNANILA NA BELO NEDELJO, 12. 4. 2026

STRAH PREHAJA V VESELJE

Božja beseda pred nas postavlja dve podobi učencev po vstajenju.

Na eni strani torej noč, strah in zaklenjena vrata, na drugi pa veselje v druženju in slavljenju Boga. Zdi se, da je naše krščanstvo bolj podobno tistemu za zaklenjenimi vrati kot pa veselju v druženju in slavljenju Boga.

Vstajenjsko veselje ne pride samo. Pot, ki jo je prehodil naš Odrešenik, je pot vsakega od nas. Je pot od dvorane zadnje večerje, prek sramote križa in groba. Je pot boja s hudičevimi skušnjavami samovolje, pomembnosti in sebičnosti. Jezusov strah dokončno mine, ko izreče Očetu: »Ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi.« Noč je premagana, ko se Jezus na križu pusti zasramovati: »Če si Božji Sin, stopi s križa!« Ko premaga skušnjavo pomembnosti in ostaja nemočen in zasramovan na križu, kakor da ni Bog, kakor da nima nobene oblasti in moči. In ko nazadnje da Očetu v roke čisto vse: »Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo.« Takrat ga ne zadržuje nič več.

Tudi naš strah bo minil šele, ko bo Očetova volja naše vodilo. Ko ne bomo razmišljali, kaj nam ugaja in kaj ne. Ko bomo vedeli, da Bog resnično poskrbi, da je njegova volja za nas najboljša. Tema in obup, ki nas vedno znova zajemata, sta posledica naše skrbi za lastno veljavo. Ali sem vreden ali ne, ali me bo kdo opazil, cenil moje delo, spoštoval moje besede. Bog nas vedno ceni! On verjame vate in vame. Obema pa pripravlja vstajenje. Ta zavest naju odpira za zadnje dejanje, da izročiva v Njegove roke svoje življenje. S tem so zdrobljeni okovi naših src.

Tako razumem prehod, ki so ga postopno doumeli in uresničili učenci po vstajenju. Strah je počasi mineval, noč je izginjala in vrata so se na stežaj odprla. Vanje je vstopilo vstajenjsko veselje, postali so luč vsem okrog sebe in z njimi delili vse, kar so imeli, ter hvalili Boga.