Cistercijanski samostan na cerinskem sedlu, 100 metrov nad savsko ravnino in 150 metrov pod sv. Vidom, je bil gotovo zidan kmalu po letu 1265. Tega leta je koroški vojvoda Ulrik Spanheim podaril kostanjeviškemu samostanu vas »Nieder Tzatesch z njivami, travniki, ledinami, desetinami, gorskimi pravicami in drugimi pritiklinami, zemljišča treh naših bratov, namreč Mainharda, Frizona in že pokojnega Wolringa, zemljišča, ki so jih imeli, do katerih imajo pravico, z njivami vred, obdelanimi in neobdelanimi, vinogradi, mlini in ledinami, 
travniki in vsemi drugimi pritiklinami…« (Schumi: Urkunden et Regestenbuch II. Str. 276). Popolnoma jasno pa je, da je samostan stal že leta 1400, ker je tedaj papež Bonifacij IX, vtelesil župnijo Čatež kostanjeviškemu samostanu. Samostan je velika pravokotna stavba, z dvoriščem na sredini in s kapelo sv. Mihaela. Cesar Jožef I. je samostan ukinil in od tedaj je imel več lastnikov. Samostanska kapela je služila gospodarjem za senik. Leta 1969 je tedanji čateški župnik, France Dular sklenil dogovor z lastniki, da se cerkev odda v najem za 50 let. Cerkev je bila tako obnovljena in je spet služila svojemu namenu. Zaradi dotrajane strehe bi bilo potrebno ostrešje obnoviti. Zaradi nevarnosti je gradbeni inšpektor prepovedal v njej bogoslužje in župnija zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, ni bila več pripravljena, da se najemna pogodba podaljša. Samostansko poslopje skupaj s cerkvijo sv. Mihaela žalostno propada.
Božja beseda
