OZNANILA NA 12. NEDELJO MED LETOM, 21. 6. 2026

PRIZNAJMO JEZUSA PRED OSTALIMI LJUDMI

V današnjem evangeliju se mi je pogled ustavil ob misli: »Vsakega torej, ki bo priznal mene pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih.« Ne vem sicer, koliko vam pomeni večnost, statistike namreč govorijo, da mnogi ne verujejo v posmrtno življenje. Zame je večnost vsekakor cilj našega zemeljskega potovanja in končni cilj našega romanja vere. Upam, da si tja želimo, in upam, da bomo tja tudi prišli.

No, o tem, kaj je ena od nalog, da tja pridemo, pa smo slišali v evangeliju: priznati Jezusa pred ljudmi, da nas bo on priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kaj naj bi pomenilo priznati Jezusa? Najbrž to, da živimo po veri. Verovati pomeni živeti, kakor je živel Jezus. Priznati ga, pa pomeni verovati. Če torej potegnemo črto, lahko rečemo, da pomeni priznati Jezusa pred ljudmi, živeti, kot je živel on. Vse naše delovanje in govorjenje naj bi bilo v prvi vrsti pričevanje življenja.

Jezusovo življenje pa bi lahko tokrat strnili v njegove besede, ko pravi: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo. Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.« Najbrž je pomembneje živeti po tem Jezusovem nasvetu in pričevati z življenjem, kot pa se v prvi vrsti razglašati za kristjana, pa tega ne živeti.

K veri nujno sodi tudi temeljno življenjsko ravnovesje, ki ne pozna strahu. Jezus svoje ves čas opogumlja in vsak ve realno: kdor se njemu pridruži, tega ne čaka neko spokojno, lahko življenje, ampak življenje, ki bo prineslo s seboj veselje in bolečino, priznanje in sovraštvo. Kristjani moramo vedno računati z možnostjo nerazumevanja, zaničevanja, preganjanja … To je še toliko bolj aktualno v današnji družbi, ki je pogosto uperjena proti krščanstvu. Nič čudnega torej, če se prikradeta tesnoba in strah. Vsi pa se moramo bati edino »tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel«.

Ne bojmo se! Gospod je z nami vedno in povsod.

SVETE MAŠE: 21. 6. 2026
 

• Ponedeljek: Čatež ob 19,00 za Bojana Franko
• Torek: Čatež ob 16,00 – pogreb in pogrebna maša za pok. Anico Volk iz Prilip
• Sreda: Sv. Vid ob 20,00 za domovino
• Četrtek: Čatež ob 19,00 za Ivana Šoško, 30. dan
• Petek: Sestre ob 18,00 za Jožeta Jalovca
• Sobota: –
• Nedelja: ob 8,00 za farane, ob 10,00 za Marijo Budič iz Podgračenega, Stankovo ob 11,00 za Marijo Gramc iz Kraške vasi

Jezus uporabi zelo preprosto podobo: vrabca, majhno in takrat »poceni« ptico. V Jezusovem času sta bila namreč dva vrabca vredna le en novčič – skoraj nič. Pa vendar Jezus pravi, da niti en vrabec ne pade na zemljo, ne da bi to bilo v Božji vednosti. Če Bog pozna usodo tako majhnega bitja, koliko bolj pozna in spremlja vsakega izmed nas. Včasih mislimo, da so naše skrbi za Boga premajhne. Evangelij pa pravi ravno nasprotno: za Boga ni nepomembnega človeka in ni nepomembnega trenutka našega življenja.

Jezus pravi: »Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti.« To je močna podoba Božje bližine. Bog nas ne pozna površno ali od daleč. Pozna naše veselje, strahove, dvome, naše padce in naše hrepenenje. Pozna tudi tisto, česar drugi ljudje ne vidijo. To pomeni, da pred Bogom nikoli nismo anonimni, kot nekdo, ki se Bog zanj ne zmeni.

Iz tega Jezus potegne sklep: »Ne bojte se!« Strah je pogosto posledica občutka, da smo sami. Evangelij pa pravi: nismo sami. Bog vidi, spremlja in nosi naše življenje. Tudi ko ne razumemo dogodkov, ko pride bolezen, izguba ali negotovost, Bog ni odsoten.

Jezus doda še zagotovilo: »Vi ste vredni več kakor veliko vrabcev.« V svetu, kjer se vrednost človeka pogosto meri po uspehu, moči ali koristnosti, evangelij razodeva drugačno resnico: naša vrednost prihaja iz tega, da smo Božji otroci.

Če Bog skrbi za vrabca na nebu in pozna celo število las na naši glavi, potem mu lahko v polnosti zaupamo tudi svoje življenje. Zato kristjan ne živi brez skrbi, a z zaupanjem, da je naše življenje vedno v Očetovih rokah.